Nahajate se:
FOTO: 4. rojstni dan Šole zdravja Mirna
FOTO: 4. rojstni dan Šole zdravja Mirna
9. 11. 2017
Petra K. L.
1896
Tako kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da v Šoli zdravja Mirna praznujemo svoj rojstni dan. Organizirali smo izlet v Celje – knežje mesto. Mesto Celje, ki se je nekoč imenovalo Celeia, leži v dolini. Mimo njega teče na jug reka Savinja, po kateri se imenuje vsa dolina. V mestu z veliko kulturnimi spomeniki smo obiskali Pokrajinski muzej, staro mestno jedro, Stari grad in Šmartinsko jezero.
Na stari avtobusni postaji nas je pričakal vodič, gospod Dejan. Najprej nas je presenetila platana, ki raste sredi ceste, in je stara okoli 150 let. Pri širjenju in obnovi ceste Celjani niso dovolili, da bi ostali brez svoje znamenitosti in tako je platana ostala. Pot smo nadaljevali po starem mestnem jedru do spomenika pisateljice in popotnice Alme Karlin. V Pokrajinskem muzeju nas je že nestrpno pričakala vodička Andreja. Po uvodnih besedah smo se odpravili na ogled »Rimske Celeie« - mesta pod mestom. Spoznali smo se z bogato zgodovino in razvojem mesta. Sprehodili smo se še do cerkve sv. Danijela, kjer nas je vodič seznanil o zgodovini cerkve in Celjskih grofov. Pot smo nadaljevali na Stari grad. Celjski Stari grad je eden največjih gradov v Sloveniji iz druge polovice 12. stoletja in dom mogočne rodbine grofov Celjskih. Ogledali smo si Friderikov stolp in dvorišče - prizorišče številnih poletnih prireditev. Stolp je dobil ime po Frideriku II., sinu grofa Hermana II. Postavili so ga v 14. stoletju. V višino meri 23 metrov. Ob sončnem vremenu smo z razgledne ploščadi uživali ob pogledu na mesto in reko Savinjo.
Prijetno utrujeni in pošteno lačni smo se odpeljali do Doma sv. Jožefa, kjer so nas postregli z okusnim in obilnim kosilom. Spočite in site nas je voznik gospod Prijatelj odpeljal na Šmartinsko jezero, ki je v neposredni bližini Celja in je s svojo razgibano obalo ter zanimivo okolico privlačna izletniška točka. Nastalo je leta 1970 in ima 113 hektarjev vodne površine. Jezero in okolica se z leti spreminja v rekreacijsko, športno in turistično območje.
Veseli in polni prijetnih spominov na mesto Celje in okolico smo se pozno popoldne odpravili domov.
Hvala vodičem, našim organizatorjem in vozniku za lep izlet in varno vožnjo.
besedilo: Katica Laznik, fotografije: Ilka Šlajkovec
Na stari avtobusni postaji nas je pričakal vodič, gospod Dejan. Najprej nas je presenetila platana, ki raste sredi ceste, in je stara okoli 150 let. Pri širjenju in obnovi ceste Celjani niso dovolili, da bi ostali brez svoje znamenitosti in tako je platana ostala. Pot smo nadaljevali po starem mestnem jedru do spomenika pisateljice in popotnice Alme Karlin. V Pokrajinskem muzeju nas je že nestrpno pričakala vodička Andreja. Po uvodnih besedah smo se odpravili na ogled »Rimske Celeie« - mesta pod mestom. Spoznali smo se z bogato zgodovino in razvojem mesta. Sprehodili smo se še do cerkve sv. Danijela, kjer nas je vodič seznanil o zgodovini cerkve in Celjskih grofov. Pot smo nadaljevali na Stari grad. Celjski Stari grad je eden največjih gradov v Sloveniji iz druge polovice 12. stoletja in dom mogočne rodbine grofov Celjskih. Ogledali smo si Friderikov stolp in dvorišče - prizorišče številnih poletnih prireditev. Stolp je dobil ime po Frideriku II., sinu grofa Hermana II. Postavili so ga v 14. stoletju. V višino meri 23 metrov. Ob sončnem vremenu smo z razgledne ploščadi uživali ob pogledu na mesto in reko Savinjo.
Prijetno utrujeni in pošteno lačni smo se odpeljali do Doma sv. Jožefa, kjer so nas postregli z okusnim in obilnim kosilom. Spočite in site nas je voznik gospod Prijatelj odpeljal na Šmartinsko jezero, ki je v neposredni bližini Celja in je s svojo razgibano obalo ter zanimivo okolico privlačna izletniška točka. Nastalo je leta 1970 in ima 113 hektarjev vodne površine. Jezero in okolica se z leti spreminja v rekreacijsko, športno in turistično območje.
Veseli in polni prijetnih spominov na mesto Celje in okolico smo se pozno popoldne odpravili domov.
Hvala vodičem, našim organizatorjem in vozniku za lep izlet in varno vožnjo.
besedilo: Katica Laznik, fotografije: Ilka Šlajkovec