Vesele velikonočne praznike!

Danes je veliki četrtek, s katerim se končuje postni čas in začenja velikonočno tridnevje - ob veliki noči se kristjani spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. To je pogosto tudi priložnost, da se za eno mizo zbere družina.

Veliki četrtek zvečer je posvečen spominu na zadnjo večerjo. Sveto pismo pravi, da je takrat Jezus obhajal prvo mašo in po katoliškem verovanju postavil duhovništvo, ko je svojim učencem naročil: "To delajte v moj spomin". 

Veliki petek je posvečen spominu na Jezusovo križanje in smrt, zapovedan je strogi post. To je edini dan v letu, ko zvonovi umolknejo, v katoliški cerkvi je le bogoslužje, v evangeličanski pa je na veliki petek zvečer osrednje velikonočno bogoslužje. 

Velika sobota je posvečena čaščenju Jezusa v Božjem grobu, ki se začne z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Medtem ko evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslovijo, jih katoličani prinesejo na blagoslov.

Osnovne jedi so enake jedem, ki jih ob pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik praznujejo v marcu ali aprilu: meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.
Kruh predstavlja življenje, božjo dobroto. Ponekod ga zamenjajo s potico oziroma s pogačo (okroglo), ki spominja na Jezusovo trnovo krono. Za meso naj bi izbrali najboljši kos, saj predstavlja Jezusovo telo. (Judje uživajo jagnjetino, v krščanstvu pa je iz tega izšel nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.) Judje so meso od nekdaj uživali z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih. Zato v vino namakamo brin ter uživamo hren, ki hkrati predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Pomaranča predstavlja gobo, namočeno v kis, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu.

Največ pomenov ima jajce: rdeči pirhi so simbol krvi, hkrati pa jajce predstavlja vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Predstavlja tudi začetek pomladi: tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za kalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce).

Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij.

Velika noč je posvečena spominu na Jezusovo vstajenje. Po cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt. Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v evangeličanski cerkvi.

Velikonočno tridnevje zaključuje t. i. veliki teden (zadnji teden pred veliko nočjo) in postni čas (obdobje od pepelnice do velike noči) ter začenja velikonočni čas. Sledi še velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan.

povzela P. K. L.