31. oktober, dan reformacije

Od leta 1992 je v Sloveniji 31. oktober državni praznik, dela prost dan. Dan reformacije nas spominja na versko, politično in kulturno gibanje iz 16. stoletja, ki je prineslo Slovencem prineslo prve tiskane knjige in prvo slovnico v našem jeziku, in s tem  postavilo temelje za slovenski knjižni jezik.

 

31. oktobra je praznik tudi drog po svetu - 31. oktobra 1517 naj bi namreč po izročilu nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Predvsem je Cerkvi očital nedopustno plačevanje odpustkov, med drugim pa je zahteval, naj bodo verske knjige dostopne v ljudskem jeziku. Ta zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti po vsem svetu.
 
Reformacijsko gibanje se je iz Nemčije razširilo tudi  do Slovenije, ki jo je doseglo leta 1525. Prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik ter obveljal za očeta slovenščine. (Slovenci smo mu posvetili dan Primoža Trubarja, ki ga glede praznujemo od leta 2010 na pobudo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, 8. junija, ko naj bi se po nekaterih virih v Rašici rodil Primož Trubar). Slovnico Zimske urice je napisal Adam Bohorič, Otročjo biblijo pa Sebastjan Krelj. V tistem času so množično nastajali tudi prevodi Svetega pisma v evropske jezike - v slovenščino ga je prevedel Jurij Dalmatin.

 
Reformacijsko gibanje je spremenilo ne samo versko, ampak tudi siceršnjo podobo Evrope, saj je povečal pomen izobraževanja, širila se je pismenost in uporaba maternega jezika, reformacija je spremenila pogled na človeka, prinesla je nove vrednote in skupaj s poudarjanjem kulture in jezika omogočila, da smo Slovenci do danes ohranili svoj jezik.

 

Kaj še obeležujemo 31. oktobra? 

31. oktober je svetovni dan varčevanja, v zadnjih letih pa je tudi v Slovenijo predvsem iz anglosaškega sveta prišla t. i. noč čarovnic - Hallowene. Gre za okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi) in nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. V zahodnih in anglosaških deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne strašljive kostume in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije (podobno kot je tradicija pri nas na pustni torek). Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se vstavi sveča. Oboje vse bolj prevzemajo tudi v naših krajih.

 

Pogled v zgodovino nam pove, da so stari Kelti 1. novembra slavili začetek novega leta, proslava pa je bila namenjena bogu Sonca. Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in obiščejo domove. Da ne bi srečali mrtvih, so se ljudje skrivali za maskami. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum - takrat so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. V izdolbene repe, pese ali krompir so vstavili gorečo svečo, da bi tako pregnali grešne duše, dobrim pa pokazali pot do njihovih hiš. Buča je postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje po celem svetu.