Vesele velikonočne praznike!

Danes je veliki četrtek, s katerim se končuje postni čas in začenja velikonočno tridnevje - ob veliki noči se kristjani spominjajo Jezusove smrti in vstajenja od mrtvih. 

 

 

Spomnimo, kaj piše o tem Sveto pismo, nekaj pa tudi o običajih, povezanih z dnevi, ki so pred nami.

 

VELIKI ČETRTEK: večer je posvečen spominu na zadnjo večerjo, ko je Jezus obhajal prvo mašo. Po katoliškem verovanju je z besedami "To delajte v moj spomin" postavil duhovništvo. 

 

VELIKI PETEK: posvečen je spominu na Jezusovo križanje in smrt, zapovedan je strogi post. To je edini dan v letu, ko zvonovi umolknejo, v katoliški cerkvi je le bogoslužje, v evangeličanski pa je na veliki petek zvečer osrednje velikonočno bogoslužje. 

 

VELIKA SOBOTA: posvečena je čaščenju Jezusa v Božjem grobu, ki se začne z blagoslovom velikonočnega ognja in vode, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Medtem ko evangeličani velikonočnih jedi ne blagoslovijo, jih katoličani prinesejo na blagoslov.

 

• farna cerkev sv. Janeza Krstnika na Mirni ob 8.30, 14.00 in 16.00
• Sv. Helena ob 9.00
• Debenec ob 9.45
• Ševnica ob 10.30
• Žunovec ob 11.15

Osnovne jedi so enake jedem, ki jih ob pashi (prazniku rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti) uživajo Judje, ki svoj praznik praznujejo v marcu ali aprilu: meso (jagnjetino), kruh, vino in grenka zelišča.

Kruh predstavlja življenje, božjo dobroto. Ponekod ga zamenjajo s potico oziroma (okroglo) pogačo, ki spominja na Jezusovo trnovo krono. Za meso naj bi izbrali najboljši kos, saj predstavlja Jezusovo telo. (Judje uživajo jagnjetino, v krščanstvu pa je iz tega izšel nov pomen: Jezus je tisto jagnje, ki je trpelo in umrlo za nas.) Judje so meso od nekdaj uživali z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo oziroma čiščenje telesa, in to se je ohranilo tudi pri kristjanih, zato v vino namakamo brin in uživamo hren, ki hkrati predstavlja žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Pomaranča predstavlja gobo, namočeno v kis, ki so jo ponudili umirajočemu Kristusu.

Največ pomenov ima jajce: rdeči pirhi so simbol krvi, hkrati pa jajce predstavlja vstajenje – tako kot piščanec stre lupino in vstopi v življenje, je iz groba vstal tudi Jezus. Predstavlja tudi začetek pomladi: tako kot kokoš s svojo toploto poskrbi za življenje v jajcu, tudi pomladno sonce poskrbi za kalitev semen (pirhi so bili včasih rumeni in rdeči, saj ti dve barvi simbolizirata sonce).

Zvečer se v katoliških cerkvah začnejo slovesne vigilije oz. bedenja, ki jim zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravijo tudi mati vseh vigilij. V mirnski farni cerkvi bo obred ob 19. uri, s seboj pa verniki lahko prinesejo tudi sveče za slavje luči.

 

VELIKA NOČ: posvečena je spominu na Jezusovo vstajenje. Po cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše s procesijami, s katerimi oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt. Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v evangeličanski cerkvi.

 

Velikonočno tridnevje zaključuje t. i. veliki teden, ki se sicer začne na cvetno nedeljo, in postni čas (od pepelnice do velike noči) ter začenja velikonočni čas.

 

VELIKONOČNI PONEDELJEK: Kristjani se na ta dan spominjajo prikazovanja vstalega Kristusa njegovima učencema na poti v Emavs. Je dela prost dan, ko po tradiciji ponekod nadaljujejo številne velikonočne običaje, kot so iskanje ali sekanje pirhov, pogosto je tudi obiskovanje sorodnikov in prijateljev ter druženje na prostem.