Vesele velikonočne praznike!

Naj bodo praznični dnevi napolnjeni s soncem, nasmehi in vašimi najbližjimi. 
Vesele velikonočne praznike!

župan Dušan Skerbiš s sodelavci

Velika noč 

Praznovanje velike noči je tesno povezano s starimi praznovanji pomladi, a velika noč je tudi največji in najstarejši cerkveni praznik. Obširen sklop obredov in šeg z natančno določenim scenarijem je povezan s številnimi starimi ljudskimi verovanji - mešajo se stari kulti ognja predkrščanskih pomladnih obredij s krščanskimi dodatki in žrtveniška verovanja ... 

Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo je veliki teden, slovesni obredi se začnejo v veliki četrtek in zaključijo na velikonočni ponedeljek. Vsi ti dnevi so tesno povezani z zgodbo o Kristusovi smrti in vstajenju.

V četrtek je zadnja večerja – evharistija, v petek zaslišanje Kristusa pred Pilatom, bičanje in obsodba, pot na Kalvarijo in križanje ter smrt. Veliki petek je za katoličane dan žalovanja, zapovedan je strogi post, hkrati pa je to edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in orgle utihnejo. V soboto je Kristus vstal od mrtvih. To je dan blagoslavljanja jedil, krstne vode, kurjenja kresov. Velikonočna nedelja je name­njena proslavljanju Kristusovega vstajenja in je predvsem družinski praznik. Po jutranji maši se družina zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu. Velikonočni ponedeljek, ko cerkev proslavlja znamenito pot vstalega Kristusa v Emavs, pa je namenjen sprostitvi in zabavi.