Vesele velikonočne praznike

Vesele velikonočne praznike!
župan Dušan Skerbiš s sodelavci

Stara praznovanja pomladi so povezana s praznovanjem velike noči, ki je tudi največji in najstarejši cerkveni praznik. Sklop obredov in šeg z natančno določenim scenarijem je tako povezan s številnimi starimi ljudskimi verovanji - mešajo se stari kulti ognja predkrščanskih pomladnih obredij s krščanskimi dodatki in žrtveniška verovanja.

Veliko noč vedno praznujemo na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni - najbolj zgodaj 22. marca, najpozneje 25. aprila. 

Veliki teden je teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo, slovesni obredi pa se začenjajo danes, na veliki četrtek, in zaključijo v ponedeljek, na velikonočni ponedeljek. Vsi dnevi so tesno povezani z zgodbo o Kristusovi smrti in vstajenju.

Cvetna nedelja spominja na Jezusov slovesni vhod v mesto Jeruzalem, v četrtek se spominjamo zadnje večerje – evharistije, v petek zaslišanja Kristusa pred Pilatom, bičanja in obsodbe, poti na Kalvarijo in križanja ter smrt. Na veliki petek je zapovedan strogi post, to je dan žalovanja, edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in orgle ter zvonovi utihnejo. V soboto je Kristus vstal od mrtvih. Na ta dan blagoslavljamo jedi, krstno vodo, celo kurimo kresove. Velikonočna nedelja je name­njena proslavljanju Kristusovega vstajenja in je predvsem družinski praznik. Po jutranji maši se družina zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu. Na velikonočni ponedeljek, ko cerkev proslavlja znamenito pot vstalega Kristusa v Emavs, je čas treba nameniti sprostitvi in zabavi.

Po izročilu naj bi se za nedeljsko sveto mašo oblekli v nova oblačila, s praznično obložene mize pa naj bi kar z rokami dali v usta najprej jajca in hren, nikakor pa ne šunke ali potice.