Danes je dan reformacije

31. oktobra 1517 naj bi namreč po izročilu nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Med njimi je bila tudi zahteva, naj bodo verske knjige dostopne v ljudskem jeziku, ki je pomembno vplivala na razvoj književnosti. Reformacijsko gibanje se je iz Nemčije razširilo v sosednje dežele. V Slovenijo naj bi prišlo leta 1525, prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, pa je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik, zato je obveljal za očeta slovenščine. V času reformacije so nastale še slovnica Zimske urice (Adam Bohorič) in Otročja biblija (Sebastjan Krelj) ter prevod Svetega pisma (Jurij Dalmatin). Zaradi reformacijskega gibanja se je povečal pomen izobraževanja in šol, širila se je pismenost in uporaba maternega jezika, zaradi zahteve po enakosti različnih vernikov (prišlo je do razkola v prej enoviti Rimskokatoliški cerkvi) lahko govorimo tudi o zametkih demokracije. Reformacija je spremenila pogled na človeka, prinesla je nove vrednote in skupaj s poudarjanjem kulture in jezika omogočila, da smo Slovenci do danes ohranili svoj jezik. 

 

31. oktober je tudi svetovni dan varčevanja, v zadnjih letih pa je tudi v Slovenijo iz zahodnih držav in anglosaškega sveta prišla t. i. noč čarovnic - Halloween. Gre za okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve« (večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi) in nekako ustreza katoliškemu prazniku vseh svetih. V zahodnih in anglosaških deželah se po običaju otroci preoblečejo v različne strašljive kostume in hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije (podobno, kot je tradicija pri nas na pustni torek). Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buč, v katere se vstavi sveča. Pogled v zgodovino nam pove, da so stari Kelti 1. novembra slavili začetek novega leta, proslava pa je bila namenjena bogu Sonca. Verjeli so, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in obiščejo domove. Da ne bi srečali mrtvih, so se ljudje skrivali za maskami. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum - takraz so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. V izdolbene repe, pese ali krompir so vstavbili gorečo svečo, da bi tako pregnali grešne duše, dobrim pa pokazali pot do njihovih hiš. Buča je postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje po celem svetu.