Avtodomarski turizem vse bolj priljubljen
Takoj po odprtju letošnjega, že 29. Sejma Natour Alpe-Adria, je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani okrogla miza o razvoju avtodomarskega turizma in vlogi in pomenu Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji v tem procesu.
V projektu je trenutno združenih 82 slovenskih občin, od tega vse mestne, številne turistično prepoznavne in tudi tiste, ki svoje priložnosti na turističnem zemljevidu šele iščejo ali ustvarjajo. Do maja naj bi se število občin-partneric še povečalo, saj sodelovanje in povezovanje, ki ju v MPZA SLO negujejo od leta 2014, prinaša sadove.
Vodja projekta MPZA SLO in župan Občine Mirna Dušan Skerbiš je v uvodu povedal: »Slovenija je zelena, lepa, čudovita. Imamo veliko za pokazati in ponuditi. Na lokalnem nivoju se moramo organizirati, narediti postajališča, počivališča in parkirišča za avtodome, v kampih omogočiti tako imenovane camper stope. Tako bomo poskrbeli za infrastrukturo. Dodati moramo še vsebino, možnosti doživetij. Ker smo povezani, je naša promocija učinkovitejša, smo glasnejši.«
Na dogodku je bilo poudarjeno, da je treba poskrbeti za boljši prvi vtis, ki ga Slovenija nudi popotnikom z avtodomom. Generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo Renata Martinčič je pojasnila: »Nekaj sestankov smo že imeli in narejeni so prvi koraki, da najdemo sistemsko rešitev za ureditev počivališč ob avtocestnem križu in na večjih bencinskih servisih. Seveda pa je avtodomarstvo tesno povezano z doživetji v naravi, ki jih v Sloveniji ne manjka. Prav tako je to priložnost za številne kmetije, da ponudijo postanek avtodomarjem.« Dušan Gostinčar iz podjetja Promotrade pa dodaja: »Pri urejanju postajališča je pomembno, da izberemo lokacijo, ki je zanimiva. Potem je treba poskrbeti za dober dostop, dovolj široka in udobna parkirna mesta tudi za večje avtodome, hkrati pa zagotoviti kakovostno oskrbo vse leto.«
Urednik revije Avtodom in že 15 let avtodomar Rok Vizovišek se je dotaknil problema prijave gosta in pobiranja turistične takse: »V tujini je politika postajališč za avtodome takšna, da relativno preprosto prenočiš, plačaš in greš. Pri nas je problem sistem, z njim pa tudi možne rešitve. Avtomatizirana prijava je draga, aktiviranje redarja, da bi nekajkrat zaokrožil ali zjutraj budil še speče avtodomarje, pa verjetno smešno. PZA niso konkurenca kampom, ampak prava dopolnitev ponudbe v okolju.« Da kampi in PZA niso konkurenca, ampak lahko uspešno sodelujejo, meni tudi direktorica Turistično gostinske zbornice pri OZS Klavdija Perger: »Vsi imamo lahko veliko od povezovanja. Naša zbornica lahko nudi ustrezno strokovno podporo, ves čas pa podpiramo skupne akcije, kot so denimo sejemski nastopi, in projekte, saj je število avtodomarjev v porastu.« To spoznavajo tudi na resornem ministrstvu, saj je minister Zdravko Počivalšek v pogovoru pred okroglo mizo o avtodomarskem turizmu dejal, da je to realnost, ki se ji je treba prilagoditi tudi na lokalnem nivoju, urediti infrastrukturo in posebno ponudbo za te goste.
Predsednik Caravaning cluba Slovenije Marjan Krempl je povedal: »Mi imamo iz leta v leto več članov, ki jim je blizu tovrstni način preživljanja prostega časa. Želimo pa si organizirati Europa Rally, dogodek, ki se ga v štirih dneh udeleži do 400 avtodomarjev iz vse Evrope. Moramo jim zagotoviti ustrezno infrastrukturo in zanimiv program in upam, da nam bo s kandidaturo enkrat uspelo.«
Tjaša Gruenfeld iz podjetja Caravan Ljubljana je predstavila mednarodni projekt Erasmus+: »V projektu, v katerem sodelujemo predstavniki Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Francije in ugotovili smo, da je problem parkiranja z avtodomi vseprisoten in se ga v vseh državah treba lotiti sistematično.« Roman Bauer iz nemškega Mein Platz pa je dodal, da je bilo lansko leto leto rekordov pri prodaji avtodomov, kar se kaže tudi na obisku sejma CMT. Ob razmišljanju o vse večjem številu velikih avtodomov, v katerih potujejo predvsem starejši, se je dotaknil še drugega vidika, ki je pogost v Sloveniji: »Z avtodomom potuje vse več mladih družin, ki si želijo aktiven vikend oddih na postajališču. Prepogosto pa se jim zgodi, da zaradi službe pridejo na postajališče v petek popoldne, ko je že polno, zato so slabe volje. Pri urejanju je treba misliti tudi na kakovost, ne le na infrastrukturo brez vsebine. In prednost Slovenije je njena majhnost, to, da lahko v zelo kratkem času pridete od Alp do morja.«
Občine-partnerice v projektu so poleg nosilne Mirne še Ajdovščina, Apače, Bled, Bohinj, Brežice, Cankova, Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Divača, Dobrepolje, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Domžale, Gornja Radgona, Gornji Grad, Grosuplje, Hrpelje-Kozina, Ivančna Gorica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kozje, Kranj, Kranjska Gora, Krško, Ljubljana, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Lovrenc na Pohorju, Lukovica, Maribor, Markovci, Metlika, Miklavž na Dravskem polju, Miren-Kostanjevica, Mokronog-Trebelno, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Odranci, Ormož, Pivka, Polzela, Postojna, Ptuj, Radenci, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Straža, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Trebnje, Tržič, Velenje, Velike Lašče, Vitanje, Vransko, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče, Žalec, Železniki, Žiri in Žužemberk.
Pogovoru, ki ga je vodil Drago Bulc, je prisluhnilo več kot 60 poslušalcev, ki so aktivno sodelovali tudi v razpravi po uradnem delu, saj je in še bo s spremembami zakonodaje kar nekaj sprememb doletelo tako upravnike postajališč kot kampov. Člani Caravaning Cluba Slovenije so se na dogodek pripeljali s svojimi avtodomi, na sejmu pa so obiskovalci že drugo leto zapored lahko spoznali tudi podjetja, ki prodajajo avtodome ali jih dajejo v najem, s čimer zimski sejem v Ljubljani postaja tudi sejem za kamping in karavaning.