Prijatlji ... letos na Mirni

Prijatelji in prijateljice kulture so se na prireditvi Prijatlji v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki jo je kot že vrsto let doslej pripravila trebanjska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti skupaj z ustvarjalci iz vseh štirih občin, letos drugič zbrali na Mirni.

Občinski pihalni orkester Trebnje pod vodstvom Primoža Kravcarja in Trebanjske mažorete pod vodstvom Darje Korelec in trenerk so poskrbeli za dober prvi vtis. Mažorete so se sicer šele dobro vrnile z mednarodnega pokala mažoret Alpe Donava Adrija v Grudah v Bosni in Hercegovini, kjer so v kategorijah junior in senior skupina palica zmagale.

Ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka je začel dogajanje v dvorani, kjer je zbrane v imenu vseh štirih županov pozdrav župan Občine Mirna Dušan Skerbiš. Pihalna komorna zasedba Glasbene šole Trebnje, ki jo vodi profesor David Kocijan, je s Štirimi starimi plesi v dvorano prinesla lahkotnost in nekaj nostalgije. Med pregledom dosežkom preteklega leta, ki so ga obiskovalci spremljali preko fotografij na platnu, so nastopili mlada literatka iz Šentruperta Sara Krnc ter Polonca Bartolj in Erik Staniša iz Lutkovne skupine Mokre tačke. Kustodinja Andrejka Vabič Nose je predstavila Leto kulture in razstavo del, ki so plod likovnega natečaja za logotip in napis za pedagoške programe Galerije likovnih samorastnikov Trebnje.

Čeprav je kot podžupan Občine Trebnje tudi politik, je letošnji slavnostni govornik predvsem človek, ki je vse življenje tesno povezano s kulturo. Petju na družinskih srečanjih so sledili glasbena šola, pevski zbor in godba, pred več kot četrt stoletja pa je bil eden od ustanovnih članov Okteta Lipa Trebnje, v katerem poje še danes. Dr. Jože Korbar se je v nagovoru najprej spomnil Leta kulture Temeniške in Mirnske doline, ki smo ga obeleževali v preteklem letu: "Lani je bilo o kulturi moč več slišati in prebrati v lokalnem okolju. In če smo optimisti, lahko verjamemo, da se je našel kdo, ki je prav zaradi tega spet v roke vzel knjigo, napisal pesem, narisal sliko, posnel fotografijo, zaigral sebi in drugim. Namen je bil torej dosežen."

Predstavil je načrte za izgradnjo novega kulturnega centra v Trebnjem, ki ga dolina še kako potrebuje, potem pa se vprašal o tem, kaj kultura prinaša v naša življenja.

"Kultura ni pot do lahkega zaslužka. Tudi tu se lahko učimo od Prešerna. Pa vendarle naredi življenje lažje tako za ustvarjalca kot za vse, ki uživajo v njegovih stvaritvah. In, kot spet lahko vidimo pri Prešernu: kultura je način, da nekdo lahko tudi po svoji smrti še naprej živi in sporoča skozi svoje umetnine. Mar ni to tista večna mladost, o kateri so razmišljali in si jo tako želeli že davni filozofi? In kaj kultura lahko daje danes nam, tukaj in zdaj? Daje nam zavedanje, identiteto, pripadnost narodu, kulturnemu prostoru. Kultura  nam veča samozavest in vliva voljo za spopad z vsakdanjim življenjem. Morda bi se komu lahko zdelo, da je čas, ki ga ljubiteljski kulturnik porabi za pevske ali igralske vaje, za slikanje ali za obiskovanje prireditev, izgubljen. Ampak - ali ni prav zaradi tega sleherni dan lažji, lepši, napolnjen z lepimi spomini ali pa z vznemirljivim pričakovanjem?"

Dodal je, da je umetniško delo univerzalna komunikacija in govor sklenil: "Kultura ni le umetniško izražanje in poustvarjanje, je tudi omika, bonton, spretnost obnašanja med ljudmi, umetnost sobivanja. Prava umetnost gradi in nadgrajuje, spodbuja in navdihuje. Uničevanje ni umetnost, čeprav se tudi še danes vsake toliko časa pojavi kak Neron, ki za svoje stvaritve potrebuje ali z njimi celo povzroča gorečo bolečino in nesrečo drugih. Tudi tu velja počakati, da vetrovi časa odpihnejo vse, kar nima teže, in da ostanejo le prave umetnine.

Čeprav je leto kulture minilo, je pred nami novo, zaznamovano z obletnicami  velikanov kulture in omike, kot sta Ivan Cankar in Friderik Baraga. Pred nami je leto, ki nam daje nove priložnosti, da smo ustvarjalni, kulturni in da vsak po svojih močeh pripevamo k uresničitvi Prešernove želje in napovedi, zapisane v Sonetnem vencu, da ''vremena bodo Kranjcem se zjasnile''!"

Zamisel, scenarij in povezovanje ponedeljkove prireditve so bili v rokah Petre Krnc Laznik, je na prireditvi med drugim dejala. "Kultura je vedno odvisna tudi od politike. V naših krajih so župani pogosti obiskovalci kulturnih prireditev, finančna pomoč občin pa je pri izvedbah številnih dogodkov nepogrešljiva. Zato hvala občinam Trebnje, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Mirna, da so omogočile to in številne druge prireditve. Hvala tudi vsem sodelujočim za soustvarjanje dogodka in obiskovalcem za čas."