FOTO: 50 let OŠPP Mirna, Levček najde strah

Vseh 36 učencev Osnovne šole s prilagojenim programom je v soboto nastopilo v avtorski predstavi Levček najde strah, ki jo je za učence napisala pedagoška vodja Melita Lekše. 50-letnico delovanja OŠPP Mirna so obeležili z nastopom v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani doma Partizan.

Levček najde strah je zgodba o levčku, ki želi raziskovati svet in spoznati strah, čeprav mu njegov oče pravi, da se lev kot kralj živali ničesar ne boji. To je tudi pravljica o nenavadnem prijateljstvu, sprejemanju drugačnosti z različnih zornih kotov. Levček najde strah, prav tako tudi njegov oče. Predstava, v kateri so sodelovali prav vsi učenci OŠPP Mirna, nikogar v dvorani ni pustila ravnodušnega in je še enkrat več pokazala, da so ti otroci edinstveni in v kraju sprejeti, kar je tudi posledica dolgoletne vključenosti v utrip kraja in šole. »Učenci oddelkov šole s prilagojenim programom so enakovredni deležniki na vseh kulturnih prireditvah, ki jih imamo, sodelujejo na dnevih dejavnosti in so vključeni v ekskurzije, ravno tako v petem razredu v šolo v naravi s poudarkom na plavanju, na morju. Vsak od učencev v rednih oddelkih od prvega dne vstopa v osnovno šolo vsak dan videva tudi te učence in … Enostavno so del nas vseh,« pravi ravnateljica Osnovne šole Mirna, pod okriljem katere deluje tudi OŠPP, Anica Marinčič.  

Večina učencev danes je iz občine Trebnje, prihajajo pa še iz občin Žužemberk, Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Mirna Peč in Mirna. Organizirana skrb za otroke s posebnimi potrebami pa se je začela oktobra 1969, ko sta bila ustanovljena dva oddelka šole s prilagojenim programom – en na Mirni in drugi v Trebnjem. Že v šolskem letu 1971/72 sta bila oddelka združena na Mirni, deloval je internat in delavnice varstveno-delovnega centra. Zaradi družbenih sprememb so internat ukinili, šola pa je zaradi prizadevanj takratnih strokovnih delavcev ostala na Mirni. V vsem tem času je šolski prag prestopilo 276 učencev. Danes jih je manj kot pred desetletji, saj sistem omogoča, da so nekateri ob dodatni strokovni pomoči vključeni v redni pouk: »V naših klopeh je vse več otrok z motnjami v duševnem razvoju, tudi z novo opredeljenimi , kot je recimo avtizem, vsi pa imajo iste potrebe, kot so jih imeli včasih: da so videni, da jih slišimo, da jih razumemo. Izzivi danes – če so se včasih učenci s težjimi in težkimi motnjami vključevali v oskrbo zavodov, danes starši želijo, da so čim dlje doma. Šola kot taka pa ni pripravljena v celoti na njihove potrebe, saj je treba zagotoviti specifično nego in oskrbo, kar pa je v šolskem prostoru kadrovsko in tudi prostorsko težko,« pojasnjuje pedagoška vodja Melita Lekše.

Drugi izziv pa je dejstvo, da lahko posebni program vzgoje in izobraževanja v OŠPP obiskujejo otroci in mladostniki do 26. leta, nato pa se vključijo v varstveno-delovne centre. Ker so ti prezasedeni, na Mirni opažajo stisko staršev, ki ne vedo, kam vključiti otroke po zaključku šolanja na šoli in v kraju, kjer se počutijo varne, dobrodošle in sprejete.

V soboto je zbrane nagovroil tudi župan Dušan Skerbiš, ki je poudaril, da je OŠPP del živahnega utripa Mirne in da se občina trudi, da otroci dobijo pozornost, ki jo potrebujejo in želijo. Dodal je, da OŠPP obiskujejo otroci iz šestih občin, a da nihče med njimi ne dela nobenih razlik, da se vedno in povsod počutijo dobrodošle.