Pohodništvo

• Emina romarska pot
• Pohodna in gozdna učna pot Speča lepotica
• Pot Romarjev
• Urbanova pohodna pot

Pohodna in gozdna učna pot Speča lepotica

Pohodna in gozdna učna pot Speča lepotica poteka v celoti znotraj meja občine Mirna in se nahaja zahodno do severozahodno od naselja Mirna. Pohodnik ima na izbiro dve poti. Daljša in zahtevnejša pot je dolga približno 15 km z dvema vzponoma in enim spustom, višinska razlika med izhodiščno točko in najvišjo točko poti znaša 181 m. Krajša in manj zahtevna pot pa je dolga približno 8 km, višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko pa je 146 m.

Daljša pot

Pričetek in zaključek pohodne poti je v Podlogu na Mirni, na trgu pod farno cerkvijo, na nadmorski višini 264 m. Od tu poteka ob reki Mirni, nato pa ob potoku Vejarju do višinske točke 268 m, kjer se prične vzpenjati proti Gorenji vasi pri Mirni. Ob poti so vidne ostaline rudnika rjavega premoga – kotanje in jame dnevnega kopa. Iz Gorenje vasi vodi do razgledišča Kremen na nadmorski višini 370 m. Nadaljuje se s spustom proti mlinu Grdin, približno 80 m višinske razlike niže. Po prečkanju reke Mirne se pot obrne proti zahodu do Selske Gore in nato proti severu do kote 356 m in naselja Selo pri Mirni, ki je 370 m nad morsko gladino. V vasi Selo so številne dobro ohranjene kmečke domačije, postavljene v letih med leti 1848 in 1900 z značilno arhitekturo, in sicer zanimivo izrezljanimi portali ter lesenimi gospodarskimi objekti z veliko ohranjenega orodja in vsakodnevnih pripomočkov. Od tu pelje proti severu mimo studenca v Biču ob nasadu Pečice do zaselka Žunovec in razgledišča pri cerkvi sv. Petra 445 m visoko. To je tudi skrajna točka poti, najsevernejša in najvišja točka. Popotnik je do sem prehodil približno 9 km in premagal 181 m višinske razlike v dveh vzponih in enem spustu.
Pot se rahlo spušča proti jugu do zaselka Kalec in nato proti vzhodu mimo kmetije Selšek po mešanem gozdu preko Blatnika, mimo kmetije Žukovec do ceste Mirna – Gabrovka, kjer se pot odcepi cca 300 m v smeri Gabrovke, do mirnskega gradu. Mimo Fužin gre pot mimo šole in preko mosta nazaj na trg. Ta del poti je od Žunovca dolg približno 5,5 km. Spusta je za 181 m, med potjo pa je le rahel vzpon na grad Mirna.

Daljša pot je dolga približno 15 km, višinske razlike med najnižjo in najvišjo točko pa je 181 m.

Krajša pot

Pričetek in zaključek krajše poti je v Podlogu na Mirni, na trgu pod farno cerkvijo, na nadmorski višini 264 m. Od tu poteka ob reki Mirni, nato pa ob potoku Vejarju do višinske točke 268 m, kjer se prične vzpenjati proti Gorenji vasi pri Mirni. Ob poti so vidne ostaline rudnika rjavega premoga – kotanje in jame dnevnega kopa. Iz Gorenje vasi vodi pot levo do razgledišča Kremen na nadmorski višini 370 m. Pot se nadaljuje s spustom proti mlinu Grdin približno 80 m višinske razlike nižje. Po prečkanju reke Mirne se krajša pot obrne desno in se za hlevom kmetije Pravne povzpne levo mimo Bizjaka in levo za Dimom v Migolici na Migolsko goro, kjer je 410 m visoko razgledišče. To je tudi skrajna točka krajše poti, najsevernejša in najvišja točka. Do sem je popotnik prehodil približno 6 km in premagal 146 m višinske razlike na dveh vzponih in enem spustu. Nadalje se pot spušča proti Sajenicam, pred vasjo zavije desno mimo Goloba v dolino mimo  Zakrajška, prečka cesto Mirna – Gabrovka nad vasjo Migolica mimo Kirma do mostu preko reke Mirne v Migolici in zavije po cca 300 m na makadamsko pot do mirnskega gradu. Mimo Fužin se nadaljuje mimo šole in preko mosta nazaj na trg. 

Krajša pot je dolga približno 8 km, višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko je 146 m.

Kontakt: Igor Zaplotnik, 031 609 669

Emina romarska pot

Emina romarska pot povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme (pred 995 – ok. 1045), ki je poznana tudi kot: Ema Pilštanjska, Ema Krška, kneginja Ema, Ema Breže-Selška, grofica Ema in Hemma v nemško govorečih deželah.

Pot poteka preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma Pilgerweg). Sv. Ema in njena družina sta imeli veliko posesti na Dolenjskem, kjer se je ohranilo čaščenje sv. Eme vse do danes. Mokronog, cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu, grad Škrljevo, grad Mirna, Trebnje, grad Šumberk in samostan Stična so točke Emine romarske poti na Dolenjskem. 

Skrbnik: Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda

03/800 71 00, kozjanski-park@kp.gov.si, http://www.kozjanski-park.si, http://www.eminaromarskapot.si

Pot Romarjev 

Pot Romarjev od Žalostne gore v Mokronogu preko Šentruperta in Vesele Gore na Zaplaz je posebna oblika oživljanja starih romarskih običajev. Ne gre za romanje v ožjem pomenu besede, ampak za pohodno pot, ki poteka po trasi romarske poti in posrečeno združuje prvine romanja (blagoslov romarjev na začetku poti, molitev pri znamenjih in križih med potjo, sveta maša ob zaključku) in moderno pohodništvo. 

Pot začnete na začetku križevega pota pod Marijino cerkvijo na Žalostni gori, kjer se po vzponu po križevem potu mimo cerkve napotite po grebenu v vas Prelog in pot nadaljujete do cerkve sv. Miklavža v Martinji vasi. Od tam vas pot po asfaltni cesti vodi do cerkve sv. Roka na Hrastovici. Napotite se proti vasi Jesenice, mimo cerkvice sv. Kancijana skozi gozd Kremen do vasi Breg, kjer je razpelo ležečega Kristusa.

Nadaljujete čez most na »farovški hrib«, mimo plečnikovega pokopališča s cerkvijo sv. Križa in mimo kapelice sv. Ruperta, do same gotske lepotice sv. Ruperta. Od tam se pot združi s Steklasovo pohodno potjo, mimo križevega pota do cerkve sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori. Sledite smerni tabli, ki vas usmeri proti vasi Ravnik in gradu Škrljevo. Še vedno ste na Steklasovi pohodni poti. Na križišču za Okrog, Škrljevo in Ravnik se pokaže Škrljevski grad, tu je tudi razpelo. Zavijete levo v vas Ravnik in naprej po asfaltirani poti na Apnenik. Sledite markaciji in zavijete v gozd, ki vas pripelje do naslednjega razpela, ki stoji v križišču, kjer se razcepijo poti proti Bojanki in Sraslam. Nadaljujete v smeri planinskih markacij proti gorici Apnenik.

Na Ravniku, pri kmetiji Prijatelj, se Pot Romarjev loči od Steklasove pohodne poti in zavije levo v dolino proti Zabukovju. Sledite markacijam do kapelice pod Apnenikom, kjer pot zavije levo v gozd. Hodite po gozdu po uhojeni gozdni poti in sledite markacijam in smernim tablam. Po približno 500 m gozdne poti zavijete desno na gozdno cesto. Kmalu pridete do vasi Zabukovje, kjer pri razpelu zavijete desno na asfaltirano cesto Zabukovje–Mirna in hodite po njej približno 700 m. V dolini sledite tabli in prispete do cerkve sv. Petra na Žunovcu. Nadaljujete v smeri markacij in po 10 min hoje pridete do glavne ceste Gabrovka–Mirna. Zavijete desno, po glavni cesti in po 300 m vas smerna tabla usmeri levo po gozdni poti proti vasi Brglez.

Po kilometru pridete do vasi Brglez, kjer opazite na markacijo ob gnojišču. Takoj ko pridete ven iz vasi po glavni cesti vas markacija in smerna tabla usmerita levo po kolovozni poti proti gozdu in nato po 100 m desno ob robu travnika v gozd. Sledite markacijam do doline po gozdu, prečite potok Kamnarica preko mostu in nadaljujete po gozdni poti v hrib. Po približno 800 m pridete do travnika, kjer se usmerite desno po kolovozni poti proti zaselku Kumpolje. Tam si lahko, če skrenete malo s poti, ogledate zanimivo kapelico. Drugače pa zavijete pred zaselkom Kumpolje levo po kolovozu proti Petelinjeku. Pri ribniku zavijete desno v gozd, sledite markacijam in po gozdni poti navzgor do križišča Petelinjek, kjer je razpelo. Nadaljujete pot po gozdni poti (sledite markacijam) približno 200 m, kjer se pot levo odcepi v dolino ob studencu. Po 1 km pridete v dolino, kjer se na cesti za Cirnik usmerite proti Čatežu, prečite potok Mirenščica in pri kmetiji in ribogojnici Lazar zavijete levo proti Čatežu. Po 300 m hoje po glavni cesti zavijete desno na kolovoz proti Okrogu. Po 200 m zavijete desno ob potoku Dušica proti zaselku Dule.

Sledite markacijam po kolovozu do Levstikove pohodne poti. Sledite markacijam in pridete do kraja Čatež. Naprej mimo gasilnega doma do kapelice in ob župnijski cerkvi naprej po glavni cesti do smerne table za Zaplaz. Po 500 m hoje v hrib zavijete levo iz asfaltne ceste na kolovozno pot, katera vas po 200 m pripelje naravnost pred cerkev Marijinega Vnebovzetja na Zaplazu. Možna je tudi pot v obratni smeri.

Organizirano romanje je vsako leto 2. nedeljo v maju.

Organizator: Kulturno društvo Šentrupert, Šentrupert 124, 8232 Šentrupert

041/601 485, 041/541 077, pot.romarjev@sentrupert.eu, http://www.potromarjev.sentrupert.eu

Urbanova pohodna pot

je okoli 25 km dolga pot po slikovitih vinskih goricah, gričih, dolinah in gozdovih osrednje Dolenjske.

Pot se začne v Rodinah pri Trebnjem pri stari vinski preši in gre po lepi vinski gorici Gradišče (varianta Stara gora) do Blatnega klanca. Iz smeri Debenec se priključi krak Urbanove poti od kapelice na Stanu pod Debencem preko vinske gorice Debenec. Oba kraka se srečata v lepem gozdu Blatni klanec. Pot nadaljuje skozi Zabukovje do Trigonometrične geodetske točke Zglavnica (Piramida Vrh). Od tu je v lepem vremenu neverjetno lep razgled po vsej Sloveniji.

Pot nadaljuje skozi vas Vrh in gorico Čilpah do križišča v Češnjicah in gre skozi vinsko gorico Reber v gorico Vinski vrh. V Vinskem vrhu je znamenita kapelica Sv. Urbana, zavetnika vinogradnikov iz leta 1702. Ob kapelici je posajena potomka najstarejše trte na svetu, žametna črnina iz Lenta v Mariboru.

Urbanova pot se nato spusti do Štatenberka, kjer pridemo do cerkve drugega vinskega patrona Sv. Martina. Pot nadaljuje po čudoviti dolini Krajinskega parka Radulja do Španovega mostu. Nato se pride skozi Mirno vas do Turistične kmetije Lamovšek, kjer se lahko okrepčate in popijete dober cviček. Pot gre naprej skozi vinske gorice Padež, Zapadeži in Jerenga do razvalin gradu Klevevž in nato skozi Šmarjeto do čudovitih Šmarjeških Toplic, kjer je zaključek ali pa začetek Urbanove pohodne poti.

Organiziran pohod je vsako leto okoli 25. maja, ko goduje sv. Urban.

Organizator: Vinogradniško turistično društvo Trebelno, Trebelno 12, 8231 Trebelno

vir: http://www.trebnje.si